| Sarchy |
MOJE SANJEMoje sanje so:Do leta 2012 bo vsaka družina imela svoj kos zemlje, na katerem bo pridelovala lastno hrano; trgovine bodo začele izumirati, zdravstvene ustanove prav tako, medtem ko bodo mesarski obrati že zdavnaj izumrli. Ne bo več vojn in sovraštva, ne bo lakote in pomanjkanja, ker bodo ljudje končno začeli spoznavati svoje božansko bistvo - kar pa se bo lahko zgodilo le ob popolnem zlitju z naravo. Zdaj smo na točki, ko se moramo odločiti, v katero smer bomo šli: ali v smer svoje lastne pogube ali pa v smer, ki vodi v raj na Zemlji. Na to drugo smer bo možno stopiti le, če se bomo v popolnosti zavedli svojega božanskega bitja - tega, kdo dejansko smo; tega, da nam popolnoma nič ne manjka; tega, da že imamo popolnoma vse, kar potrebujemo. Nismo uboga, nebogljena bitja, vredna božjega usmiljenja, ampak smo Bog v malem, smo nedopovedljivo močni. Verjamem, da bomo krenili po tej drugi poti in si namesto pogubljenja prinesli popolno srečo. Vsakdo bo zaživel na svojem kosu zemlje, na svojem lastnem delu tega planeta, ki mu bo dajal vse, kar potrebuje. In to bo raj na Zemlji. Raj je tu - in nikjer drugje. Utopija? Sanje? Morda - zaenkrat, morda - v tem trenutku in v nevernikovih očeh. A glej - in se čudi. 1:40 PM - 4/3/2006 - comments {0} - post commentShare and enjoy .
Pa saj problem celotnega clovestva je v tem, da spi. Kadar se kje
kaksna svetla izjema zbudi, je pa ponavadi ogromno pripomb s strani
povprecnezev, ki bolj od vsega cenijo svoj zasidran polozaj in svojo
"varnost". K temu pisanju me je spodbodlo "vedenje" mojega bivsega
soseda, ki je zadnje case precej medijsko odmeven - kako tudi ne, saj
jo je kar skenslal od doma in v letu in pol prepotoval svet. Izjemno ga
obcudujem, predvsem zato, ker si je upal slediti svojim sanjam (cesar
si vecina clovestva ne upa) in ker si je upal stopiti ven iz povprecja
(cesar si prav tako vecina ne upa!). Seveda, dokler se obremenjujes z
mnenjem drugih, je najtezje na svetu biti drugacen. Biti tisti, ki
pozna nekaj vec kot le materialne stvari okrog sebe, ki jih lahko
otipa. Biti nekdo, ki je odkril resnico - resnico o sebi in drugih in
resnico o zivljenju. Nekateri te resnice ne spoznajo v tem zivljenju.
Drugi morajo okrog sveta, da se je jasno zavedo. Tretji pa morajo skozi
mnoge druge (tezke) preizkusnje, ki jih obogatijo in preko katerih
spoznajo vse, kar morajo vedeti. Resnica pa je samo ena - je univerzalna. In ta je: vse, kar
potrebujemo, ze imamo. Vesolje vedno poskrbi za nas, saj smo del njega.
Vse kar si zelimo, dobimo. Obstajata samo dve custvi: strah in
ljubezen; od tega, kateremu od teh dveh se predamo, je odvisna nasa
sreca v zivljenju. In ko ne zelimo nikomur - nikomur - nobenemu zivemu bitju - nicesar slabega, se odpremo ljubezni. Kajti vsi smo eno.Tako preprosto je. In vendar tako zelo tezko. Pa vendar se do te resnice prej ali slej dokoplje vsakdo. Prej ali slej. Preden pa jo najde, mora prehoditi doloceno pot. Rada bi povedala, da si zelim storiti vse za boljsi svet in boljse zivljenje. Zelim sodelovati pri prizadevanjih v tej smeri in pri projektu En svet, ki ga je zasnoval "peacehiker" Matej. A on tega tukaj verjetno ne bo bral  , zato bo bolje, da to kar njemu sporocim.Pride se kdo?  1:42 PM - 3/25/2006 - comments {0} - post commentShare and enjoyMODRA MISELBiti pripravljen je veliko; znati čakati je več; znati izkoristiti pravi trenutek je vse.1:41 PM - 2/18/2006 - comments {0} - post commentShare and enjoyHodim
pa ne vem kam pridem ko dosežem cilj Mislim pa ne vem kam plujem lahko
se še zgubim Diham in ne dojamem da dokončno vdihnit se ne da Čutim a
ne slutim kaj ubija ogenj mi srca Ne vem ne znam sem kot otok ki ostaja
sam V poplavi želja in prividov sveta mi misel nemirno trepeta Hladen
je zrak ki me objema hladen je svet v katerem sem zdaj V naivnem upanju
da ni problema se vedno znova vračam nazaj Ne vem ne znam sem kot otok
ki ostaja sam V morju brez soli v spanju brez sanj zadevam ob čeri
letim v hudičev panj Pekel in raj sta tukaj in zdaj Ni skrivnih svetov
ki bi vodili domov Ne sanjaj miže ne živi kleče Življenje je tu smrt je
na dnu Svet je le sanje svet je le sen Tvoj um je zver spusti ga ven
Besede so kletka ne pusti se ujet Misli so krila za Ikarjev let Ne vem
ne znam sem kot otok ki ostaja sam V poplavi želja in prividov sveta mi
misel nemirno trepeta Ne vem ne znam sem kot otok ki ostaja sam V morju
brez soli v spanju brez sanj zadevam ob čeri letim v hudičev panj Vsak
boj je zaman na koncu potonem vanj
4:13 PM - 2/3/2006 - comments {0} - post commentShare and enjoyPOZABLJENA ZAPOVEDPogledam v tvoje očiv njih vidim dušo ki se blešči svoje življenje živi pravo, resnično življenje pravo in vredno kot moje Po tvojih žilah polje kri tekočina življenja ki žubori napaja tvojo dušo tvoje zavedanje, tvojo bit kot sonce ožarja tvoj pogled odkrit A ta pogled je trpeč tvoja duša živi v ujetništvu telo trpi, duša brezglasno kriči ujeta si ujel in zasužnjil te je On ki si podreja svet misleč da je njega gospodar gospodar sveta v katerem je vreden le mogotec nikoli poet ta On misli o sebi le najboljše a v resnici je največji monstrum kar jih je videla narava ta On ti konstantno jemlje življenje ubija te ti pa vedno znova umiraš brez glasu nimaš vrednosti tvoja vrednost se šteje v nekaj beljakovinah da bi On in njemu podobni lahko živeli moraš pač ti umreti brutalno crkniti pustiti svojo živo kri na umazanih, mrzlih tleh oddati svojo fizično substanco Njemu in Njim v prehrano oditi s tega sveta zgniti v njihovih želodcih v njihovih pogoltnih žrelih lačnih krvi Nato se znajdeš na krožniku no, ne ti, tvoje meso tvoja nepogrešljiva gmota beljakovin, maščob in ŽIVLJENJSKO potrebnih snovi brez katerih On ne more preživeti zdaj ni več krvi ni več neslišnih krikov tvoje duše vse se zdi lepo in prav na krožniku prav lep zalogajček in sline se že cedijo a tvoja bolečina ostaja trpljenje kruto vzetega življenja še vedno vpije v nebo krivda ostaja nič ne more sprati tvoje krvi z njegovih rok njegov zločin vpije do neba in tvoja duša ne bo imela miru dokler te bo On klal dokler te bo On žrl kam se je izgubil pradavni krik Ne ubijaj? 3:41 PM - 2/3/2006 - comments {0} - post commentShare and enjoyTlači ga moraKo se pajkec prebudi
iz neumnega spanca, vrešči nekaj o krvavih stegnih, ki nenehno govorijo o mareličnem soku, ki da se pretaka po njihovih solznih nohtih. 1:55 PM - 12/28/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyNo, kako kaj nova podoba mojega bloga? Zažiga, a, a??
2:19 PM - 11/25/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoySpet sem tukaj. Malo. Malo tukaj, malo tam. Dosti ne bom napisala, kar se moram it učit. Nemščino. Naslednji teden že pišemo nekakšen testič. Ha, kot v srednji šoli - ampak tako bo samo pri nemščini. Pri drugih predmetih bodo sami izpiti in kolokviji. Joj, kako dobra beseda - kolokvij ... Taka mehka, okrogla, spominja na kolo
2:17 PM - 11/12/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoySvet mrtvihMrtvo sonce sveti na nas Ubite so naše sanje Ničesar več ni kar bi nas gnalo naj potopimo se vanje
Mrtve gore obdajajo dolino v kateri se silimo živeti Ne znamo več najti smisla Ne znamo brez strahu umreti
Mrtva je luna in mrtvo nebo Mrtev je zrak ki nas obdaja Zapušča nas vse kar je živo in sprašujemo se kdo nas izdaja
Zaslepljeni brez lastne pameti ki je odletela na krilih keruba se nikoli ne zavemo da smo sami svoja lastna poguba
A morda nekoč ko svet bo izbruhal naše bedarije ko sonce spet bo oživelo in dež razuma spet na nas se zlije Morda takrat vstanemo od mrtvih Morda se dvignemo iz dna in končno spoznamo pravi jaz sebe stvari in živega sveta
1:42 PM - 11/4/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyPa je tu november. In zunaj pravkar pada november rain. To pesem obožujem. Danes sem jo po dooolgem času spet poslušala. Nekako se spodobi, kadar se začne november, verjetno najtemačnejši mesec v letu. No, december bi bil lahko še temačnejši, a menim, da ni - zaradi vsega tistega čarobnega pričakovanja božiča in novega leta, vse skupaj se pravzaprav začne že prav na začetku meseca, z Miklavžem, potem pa, če so nam zvezde - ali bolje: oblaki - naklonjeni, kmalu sledi prvi sneg, pa prelep bel začetek zime, pa pisane lučke povsod, pa bela pravljična idila, pa poplesujoče snežinke, pa krašenje novoletnega drevesca, pa slastna mamina potica ... Joj, kaj mi je? Malo me je zaneslo v december, se opravičujem
1:29 PM - 11/4/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyMODRA MISELKo sem študiral, sem umiral od želje, da se čimprej zaposlim, ko sem se zaposlil, sem umiral od želje, da si čimprej ustvarim družino, ko sem si ustvaril družino, sem umiral od želje, da čimprej otroke spravim do kruha, ko sem spravil otroke do kruha, sem umiral od želje, da se čimprej upokojim, in sedaj, ko umiram, sem ugotovil, da sem pozabil živeti!
1:13 PM - 10/29/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoysonet xBrezkrvne misli o svetu mi polnijo možgane. Neskončne reke sanj se pretakajo po njih.
Razmišljeni tokovi spomina se naseljujejo v meni. Ne hranim tolažbe za lakoto, ki mi kljuva v srce.
Iz včerajšnjega dneva v današnji dan se pretakajo podobe.
Včasih več ne vem, kaj je prav in kaj narobe.
1:05 PM - 10/29/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyV spominGlede na to, da študiram primerjalno književnost in me stvari v zvezi s tem od zdaj naprej precej zadevajo (pa bi me vseeno, ker se zanje tako ali tako zanimam), sem se odločila, da bom v spomin na pomembnega slovenskega pesnika, ki je preminil prejšnji teden, tu objavila eno njegovih pesmi, ki so me ob branju ene od njegovih zbirk še posebno fascinirale.
Za vse boš plačal. Največ boš plačal za svoje rojstvo. Jata posmehljivih ptic te bo zasledovala skoz življenje. Ob uri miru in ob uri nemira se bo spuščala na tvoje prsi. Terjala bo plačilo. In ti boš dajal in dajal. Ampak odrešitve ne bo nikoli. Ker ni nikjer odpuščanja. Nikjer ni odrešitve za človeka. V sebi nimaš vrednosti, s katero bi plačal. In sam si plačilo za vse.
Dane Zajc, zbirka Glava sejavka
1:54 PM - 10/28/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyKhm ... ...No ja, nihče ni popoln! Človek pač ne more misliti na vse. In ne more kar nonstop čepeti na internetu (no, lahko čepi, samo pisati v svoj lasten blog se mu ne da Če rečem kakšno o mojem "novem življenju" v Ljubljani: dom je kul, soba kul, cimra tudi in fax tudi! No, včasih je kakšno predavanje malo nezanimivo (a tudi takšna morajo biti, da znamo ceniti tista najbolj zanimiva!), a večinoma se mi zdijo prav izjemno zanimiva
1:34 PM - 10/28/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyMODRA MISELVrata niso pred nikomer zapahnjena; kdor je pripravljen, lahko vstopi.
2:23 PM - 10/13/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyMisel tedna postaja Modra miselGlede nato, da globokih misli niti slučajno več ne objavljam točno enkrat tedensko (itaq ...
2:20 PM - 10/13/2005 - comments {1} - post commentShare and enjoyO kriza, na tem mojem internetnem dnevniku se dobesedno prah nabira! In to je izključno moja krivda, saj kako pa naj ga kdo prebira, če pa ne dodam nič novega? Tako sklerozen pa ni nihče, da bi hodil vsak dan brat eno in isto ... A sreča je na moji strani! Pamet pa tudi, upam
2:02 PM - 10/13/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyZačetek študentskega življenja se nezadržno bliža ... In veselje ter navdušeno pričakovanje v meni se mešata z negotovostjo. Po eni strani komaj čakam in se veselim, po drugi strani pa vem, da bo vse popolnoma novo in drugačno in drugače ... Predavanja, kupi snovi in učenja, kolokviji, izpiti, bivanje v študentskem domu v tujem, velikem in dokaj neznanem mestu, med povsem neznanimi ljudmi ... in vse to študentsko žuranje, ki ga vsi toliko omenjajo in o katerem se sprašujem, če ga je res tako nujno in neobhodno potrebno prakticirati, kot vsi, ki imajo vsaj malo izkušenj in pojma o tem, tako vztrajno in goreče zatrjujejo.
1:25 PM - 9/29/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyMISEL TEDNAPot je gladka; zakaj mečeš skale predse?
2:40 PM - 9/27/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoyŠtudentski status se bliža ...Zgleda, da se bom prav kmalu vselila v dom. A še vedno ne vem, v katerega.
2:28 PM - 9/27/2005 - comments {0} - post commentShare and enjoy
|
Description brez razuma brez moči v meni rdeče sonce tli Home User Profile Archives Friends My Wall Recent Entries - MOJE SANJE - - MODRA MISEL - - POZABLJENA ZAPOVED Friends |
Tudi vreme dokaj zažiga zadnje cajte! No, razen zadnjih nekaj ur - snežinke je zamenjal dež, smotan dež, in zdaj bo vse uničil, vse bo brozgasto in drekasto in sploh ta dež ful sux! 
Upajmo, da to ni bil tudi zadnji sneg v tej zimi, ki se še niti začela ni. Dandanes je vse možno. Drugače pa ugotavljam, da je tukaj pri nas FUUUL bolj mraz kot v Ljubljani. Seveda, tam je kotlina, kjer se useda ves umazan in sploh nekoristen zrak ... Tukaj pa je, čeprav je ponavadi obupno mrazzz, vsaj zrak toliko bolj čist. No ja, danes sem se očitno lotila okoljskih vprašanj ... Če pa sploh ne vem, kaj pisat ... Bolje, da pridem takrat, kadar bom res imela kaj pisat in ko me bo navdih čisto napolnil in tik preden bom imela od njegove silne moči počiti. Ja.
...
). Saj vem, da si s tem zmanjšujem branost, pa me niti to očitno pretirano ne gane. 
. Še posebna sem navdušena nad predmetoma Primerjalna verzologija (ki ga predava Boris A. Novak! 
. No, pa saj sem povedala kar nekaj zanimivih stvari, ne? Samo upam, da ne bom zdaj spet pol meseca ali pa še dlje abstinirala ...
.
Zdaj bom pa še samo med vikendi doma, ker bom med tednom v Ljubljani, tako da bo zanimivega pisanja in branja še manj. Razen tistega, kar bo nastalo med vikendi. Če sploh bo kaj, seveda. Kakorkoli, dobila sem sobo v študentskem domu v Rožni dolini, in to prav v tistem, za katerega sem zaprosila - to je tihi dom. In ful sem vesela, kajti mislim, da sem se povsem pravilno odločila - ponoči namreč hočem spat!! Pa me prav briga, če sem zaradi tega čudna (v očeh kogarkoli že). Ne prenesem, da bi mi moj dragoceni nočni spanec kratilo konstantno nadobudno žuranje sostanovalcev. No, saj ne rečem, da verjamem, da v tem domu ni nikoli žurov in da vlada le tišina in popoln red in mir, ampak nek red in mir pa le obstajata, to je logično, saj je dom temu namenjen - ohranjanju čimbolj mirnega okolja. Skratka ... V ponedeljek se vselim, pa bomo videli, kakšni bodo prvi vtisi. Glede faxa vsekakor že imam prve vtise, saj so se predavanja začela ta teden. Torej, v zvezi študijem ne bom nič rekla, pa tudi tiho ne bom. Samo to bom rekla: upam, da moji možganski centri (posebno tisti, namenjeni učenju) ne bodo pregoreli. 
To je vsekakor nekaj drugega kot srednja šola ... 
Kaj pa vem. Vem, da nikakor nisem kakšna nočna ptica in da postanem prijetno utrujena in zaspana že tam po deveti, v najboljšem primeru deseti uri zvečer ... No, seveda tudi odvisno od tega, kaj se okrog mene dogaja. 
Eh, pa saj ne grem na mučenje! 
Kakorkoli, včeraj sem že dobila napotitev na vselitev; v soboto se moram zglasiti v sprejemni pisarni za študentske domove v Rožni dolini. Torej ne bo treba čakati do konca decembra in ne bo se mi treba sleherni dan z vlakom cijaziti v Ljubljano in nazaj! Zdaj le še držim pesti, da bi dobila posteljico v kakšnem dobrem domu in da bi imela kakšno fajn cimro.