Pa je tu november. In zunaj pravkar pada november rain. To pesem obožujem. Danes sem jo po dooolgem času spet poslušala. Nekako se spodobi, kadar se začne november, verjetno najtemačnejši mesec v letu. No, december bi bil lahko še temačnejši, a menim, da ni - zaradi vsega tistega čarobnega pričakovanja božiča in novega leta, vse skupaj se pravzaprav začne že prav na začetku meseca, z Miklavžem, potem pa, če so nam zvezde - ali bolje: oblaki - naklonjeni, kmalu sledi prvi sneg, pa prelep bel začetek zime, pa pisane lučke povsod, pa bela pravljična idila, pa poplesujoče snežinke, pa krašenje novoletnega drevesca, pa slastna mamina potica ... Joj, kaj mi je? Malo me je zaneslo v december, se opravičujem . Namesto da bi živela v sedanjosti, pustim, da me odnaša v prihodnost, kot da ne bi čas že tako ali tako z naravnost vrtoglavo hitrostjo drvel naprej ... ali pa morda nazaj? Ali pa celo v obe smeri? Kdo bi vedel. Tako ali tako nihče ne ve, kaj je naprej, kaj nazaj, kaj je gor in kaj je dol. Pa naj kdo reče, da to ni res!  

1:29 PM - 11/4/2005 - post comment