Oda človeštvu

Kopljemo si brezna

brezna brez miru

Brišemo si roke

ki polne so prahu

Pretvarjamo se redno

vedno brez sramu

Mislimo da znamo

pa ne vemo kam gremo

Mislimo da vemo

a le vpijemo v nebo

Delamo se dobre

a tudi sami lažemo

Teptamo tuje misli

besede in telo

Oziramo se v sonce

pa ga ne vidimo

Žremo tuja tkiva

se napajamo s krvjo

In tako iz dneva v dan

živimo in umiramo

K slabemu hitimo

se dobremu upiramo

Ne vemo in ne znamo

se večno izgubljamo

8:03 AM - 6/26/2005 - post comment