Prvi zares počitniški dan. Tako za osnovnošolce in srednješolce, ki še obvezno gulijo klopi, kot tudi zame. O kriza, kaj pa zdej delat cele tri mesce?!  Sej se mi bo še zmešalo! No, to ravno ne. 20. julija - rezultati mature in podelitev spričeval, tam nekje avgusta morda (morda - če bo vse po sreči in zadosti trdega dela) celo prvi nastop našega benda Buzruk Umid ... tako da bo kar pestro. Sploh pa nam je Rudi (zdaj že bivši - yes! - profesor matematike) pred koncem pouka svetoval, naj te počitnice preživimo tako noro kot se da in naj jih izkoristimo, kolikor le lahko, ker to bodo najdaljše in verjetno tudi najboljše počitnice, kar smo jih (in jih bomo) kdaj imeli. Drugače ga nisem preveč rada poslušala, glede tega pa se kar strinjam z njim. Pa saj niti ni bil tako napačen - ima sicer eno veliko napako - to, da poučuje matematiko  - drugače pa je kar faca. Le nekoliko preveč rad ga srkne - in se ga tudi pošteno nasrkne. Hja, kaj čmo, vsak ima svoje hibe ...

No, ampak opravljati ni lepo, sploh pa ne profesorjev, pa čeprav so že bivši. Zato grem raje vleč kopalke iz omare - jutri jo mahnem na morje. Rit na sonce oz. v vodo, možgane na pašo - pa čik v usta  - heh, sej se zezam. So minili taki časi, zdaj sem pridna ...

P.S. Me prav zanima, če sploh kdo bere te moje pisarije. Ah kaj, če jih ne, jih pač ne - saj pišem predvsem zaradi sebe ...

1:31 PM - 6/27/2005 - post comment