|
Posted in Unspecified
Zdaj gre pa zares. No, ne e zdaj, ne prav ta trenutek, bo lo pa jutri, ob 11h, v sejni dvorani moje (zdaj e bive - yesss!) ole, na podelitvi maturitetnih spričeval. Končno bom izvedela, kaj sem spacala med maturo, koliko groooznega znanja sem pokazala (ja, to se je pa res za bat ) in ali sem si vrata na zaelen tudij odprla ali zaprla - upam, da ne tudi zaklenila. No, ampak zdaj je vsako javkanje in trepetanje povsem brez pomena, saj je e vse storjeno; treba je samo e pobrati sadove (trdega dela ). Saj na začetku je bilo res dokaj trdo, potem pa, moram priznati, se je precej zmehčalo, saj sem imela e vsega dovolj. Bila sem e tako sita učenja, da se mi za ustno preverjanje sploh ni dalo več učiti, kar se mi je gotovo bogato obrestovalo - se e veselim . A tolaim se s tem, da se mi je nič manj obrestovalo tudi tisto delo, ki je bilo resno, zagnano in, lahko celo rečem trdo. Iz vsega skupaj bo pa e moralo nastati nekaj vsaj solidnega - čeprav bi bilo bolje kaj boljega od solidnega. No, zdaj ko sem podrobno razčlenila svoje spomine, pričakovanja, upe in strahove v zvezi z maturo in njenimi rezultati, lahko začnem (oz. nadaljujem) misliti na kaj drugega; vse do jutri, ko ne bom več mogla ubeati Njenemu Veličanstvu Maturi. Tolaim se s tem, da njena vladavina nad mano ne bo dolgo trajala. 
2:01 PM - 7/19/2005 -
Share and enjoy
|