Uf, danes pa sem se napešačila. Bili smo na Sveti Trojici, od koder sem se potem v družbi mame in treh tet  spustila vse do Bil - to je še naprej od Počka, če kdo ne ve. V glavnem, hoje imam za danes popolnoma dovolj. Medveda pa žal nisem videla nobenega. Še čudno, glede na to, kako civilizirani in družabni so postali tukajšnji medvedje - vedno več se jih pojavlja v vse bolj obljudenih krajih in vse bolj ljudem na očeh. Zadnjič je bil eden pri trgovini v Prestranku.  Skratka, ne vem, kaj naj si o tem mislim. Ma to danes je en čuden članek, oziroma, bolje rečeno, zmazek. Zgleda, da sem danes preveč zmatrana od tega pohoda ... Grem jaz rajši kar Spet doma gledat ... Ker me je kar sram, kakšne bedarije tukaj stresam ...

1:07 PM - 9/25/2005 - comments {0} - post comment

MISEL TEDNA

Ni ni resnino, vse je dovoljeno.

(Alamut)

2:36 PM - 9/19/2005 - comments {0} - post comment

UF

Ajajajajajaj, kako sem zanemarila ta moj blog ... No, ampak trenutno imam vsaj dober razlog. Miš je crknila. In brez miši seveda maèka (oz. jaz) bolj težko kaj dela, sploh na raèunalniku. No, ampak zdaj imamo novo miš (èrno! ), tako da sem spet ostala brez izgovorov.

Danes imam nadvse razveseljivo novico, na katero sem dolgo in napeto èakala. Izvedela sem namreè, da sem sprejeta v študentski dom!!!  Odloèbo sem prejela direkt na posteljo (poštar je seveda dosti bolj priden za vstajat kot jaz. Ma halo, pol devetih je itak še hudo zgodaj!). Ko sem ugotovila, da izpolnjujem splošne pogoje bla bla bla ... itd., sem bila seveda ful hepi, saj me je ves ta èas, ko sem èakala na razrešitev prošnje, ob misli, da bi se morala voziti v Ljubljano (kar pomeni: vstati obupno zgodaj in obupno pozno priti domov) dobesedno spreletaval srh. Seveda ne vem še, v kateri dom me bodo vtaknili, a moèno upam, da bo to v Rožni dolini. In da bodo apartmaji.  Zdaj moram le poèakati, da nastane kakšno prosto mesto, kamor se bom lahko vštulila. Na to prosto mesto pa bo morda treba èakati le še kakšen teden, lahko pa tudi vse do 31. decembra. No, ampak streho nad glavo v vsakem primeru imam! Mislim, saj bi jo imela tudi drugaèe, doma, seveda , ampak tako bo ogromno lažje. Upam samo, da fax ne bo prehud. Z interneta sem namreè že pobrala svoja dva urnika in ugotovila, da ne bo ravno rožnato. Predavanja vsak dan od dopoldneva pa tudi do 9.20 zveèer. Polega tega pa se nekatera predavanja še prekrivajo, tako da ne bom mogla hkrati prisostvovati primerjalni književnosti IN rušèini. Ah, srat, èe bom ugotovila, da ne gre, bom po vsej verjetnosti pustila rušèino, èe se bo dalo. Bomo videli.

Dovolj o tem. Še toèno dva tedna èasa imam, da se s tem ne ubadam ...

2:15 PM - 9/19/2005 - comments {0} - post comment

MISEL TEDNA

Vsak izmed nas je angel z enim krilom, zato lahko letimo le objeti.

1:08 PM - 9/10/2005 - comments {0} - post comment

Reklama

e elite kupovati kozmetiko po izjemno ugodnih cenah in e vam ni vseeno, kakno kozmetiko uporabljate, potem sem pravi naslov! Postala sem lanica kluba Oriflame in prodajam kozmetiko Oriflame - to je naravna vedska kozmetika; izdelki niso preizkuani na ivalih, poudarjena je uporaba naravnih sestavin in izvlekov ter uporaba aerosolov, ki ne uniujejo ozona. Poleg tega so cene, kot sem e omenila, zelo ugodne. Kogar zanima, mu pokaem katalog tekoega meseca, ki ga lahko prelista, pove, kaj eli naroiti, jaz to naroim (ponavadi je treba malo poakati, da zberem dovolj naroil) in to je to. Torej - kar k meni z naroili!

1:33 PM - 9/4/2005 - comments {0} - post comment

1. september ...

Pa je tukaj - prvi olski dan za uence in dijake. In prvi, odkar sem vklenjena v okove olanja in neusmiljenih institucij, ki ga izvajajo, ta dan lahko mirno ignoriram. Zjutraj mi po dveh mesecih poleavanja in vsesplonega lenarjenja ni bilo treba zgodaj vstati in se odvlei gledat spet iste frise celo olsko leto, ni mi bilo treba prelagati glavce na drug til (no, to je v bistvu samo preloeno - ravno tako jo bom morala prelagati, le da en mesec kasneje), skratka, prav fajn se mi godi! No, no, poakajmo e malo, bomo videli, kaj bom rekla ez dober mesec. Sem pa firbna, kako bo. Firbna, da e nikoli tako. No, seveda bom nadvse pridna, hodila bom na vsa predavanja , redno se bom uila (za sprotno uenje raje ne bi dala roke v ogenj ...), ne bom popivala in ne bom se druila s sebi podobnimi lenobami. Saj popivam e zdaj ne, kakno sebi podobno lenobo bi pa tudi prav teko nala.

Kakorkoli, ez en mesec bom morala objaviti lani s podobnim naslovom, le da se bo glasil "3. oktober". Dan, ko bom, namesto obiajnega, zmedenega urnika kot zadnja tiri leta, prejela isto pravi indeks in postala isto prava tudentka ... Heh ... No, saj vem, da se e malo napihujem, pa saj imam pravico biti ponosna. Pa tudi vana, e hoem! Kajne??

12:45 PM - 9/1/2005 - comments {0} - post comment

MISEL TEDNA

Lepo kao so nam skuhali:

lani ne bomo.

Voda nam sega do grla:

ejni ne bomo.

Igrajo se z ognjem:

zeblo nas ne bo.

Za nas je poskrbljeno.

Torne, Uradno sporoilo, 1934

12:41 PM - 9/1/2005 - comments {0} - post comment

e verjame ali ne ...

Niesar takega ni, kar bi moral storiti,

niesar takega ni, da bi to moral imeti,

in niesar takega ni, kar bi moral biti,

razen natanko tega, kar si prav zdaj.

2:21 PM - 8/31/2005 - comments {0} - post comment

Novorojstnica

Danes ... sem dobila novega bratranca!  Pozno popoldne se je rodil mali Rok. In tako se je število mojih bratrancev povečalo na šest. Medtem ko število mojih sestričen že lep čas miruje na številki štiri. Ena od teh ima prav tako danes rojstni dan. Vse najboljše, Nina!

1:12 PM - 8/26/2005 - comments {2} - post comment

MISEL TEDNA

Katera bolezen je še lahko tako pogubna in nevarna kot je človek?

1:26 PM - 8/25/2005 - comments {0} - post comment

Vpis na fax ...

No, danes sem si pa dokončno zapečatila usodo. Ob 11.00 sem se znašla na filofaxu, kjer me je čakal dolgotrajen, skoraj uro trajajoč postopek vpisa. Vse je potekalo več ali manj elektronsko, tako da sem bila prav hvaležna, da imam nekaj pojma o tem, kako se ravna z računalnikom, kajti dokler ga nisem lani dobila, tega pojma kratkomalo nisem imela ... Vsaj zelo malo. Z mamo sva se v šali spraševali, kako bi bilo, če ne bi imela pojma o računalnikih, pa bi prišla tja in samo pisano gledala ter rekla, da doma nimam računalnika. Vsi prisotni bi me še bolj debelo pogledali, kot sem jaz prej tiste elektronske škatle, in se ogorčeno spraševali, iz kakšnih rovt je pa tale prišla. No, hvalabogu taka sramota ni bila potrebna. Kakorkoli, zdaj sem uradno že študentka, čeprav se študijsko leto še ni začelo in meni se še niti sanja ne, kaj vse me še čaka. Tako lepega kot napornega. A kot sem že večkrat slišala, naj bi bila študentska leta najlepša. Upam, da je kaj resnice na tem ...

1:16 PM - 8/25/2005 - comments {0} - post comment

MISEL TEDNA

Človek z lahkoto prenaša le eno bolečino - to je bolečino drugih.

3:15 PM - 8/17/2005 - comments {0} - post comment

Ze-be-me

Po mojem se bliža ledena doba. V sanjah me že preganjajo gigantski kupi snega, ledu, ogromne črede mamutov in še kaj. Ne pomnim, da bi me že kdaj v mojem (sicer kratkem) življenju avgusta zeblo. Odkar pomnim, sem nogavice sezula na zadnji šolski dan in jih zopet obula na prvi šolski dan, 1. septembra. Vmes jih nisem potrebovala. Zdaj bi mi stopala že zdavnaj odmrznila in odpadla, če jih ne bi obula. Prav tako ne pomnim, da bi že kdaj poleti morala cele dneve hoditi okrog v debeli majici z dolgimi rokavi. Pa kaj bluzim, če povem kratko in jedrnato: poleti mi je bilo vedno toplo in nikoli mraz. Če povem še bolj direktno: letos poletja NI. No, pustimo tistih par dni, ko je vreme dajalo vtis, da se bo pretegnilo s pretiranim izločanjem poletne vročine, ki pa je bila itak preveč kratkotrajna, da bi sploh pustila kakšen vtis. A kaj hočem drugega, kot se sprijazniti s tem? Tako ali tako sem si sama kriva, da si nisem pred rojstvom izbrala kakšnega toplejšega podnebja, v katerem bi mirno prebivala. Če sem si že naložila na rame to neizmerno privrženost poletni vročini.

Hja, vse se dogaja z nekim razlogom. Tudi to. A dokopati se do tega razloga - to pa je že druga stvar ...

12:49 PM - 8/12/2005 - comments {0} - post comment

Včasih se mi zdi, da je nekaj hudo narobe s časom. Ali pa z mojim dojemanjem časa. Ampak to drugo je manj verjetno, ker opažam, da tudi drugi osebki okrog mene čas dojemajo zelo podobno kot jaz. Kar hočem povedati, je to, da čas drvi vedno hitreje. Sploh ga več ne dohitevam. Tedni, meseci kar letijo mimo, sploh ne vem, kdaj, kako ...?! Ugotavljam, da se že bližam koncu dveh desetletij svojega življenja in nimam pojma, kdaj se je to zgodilo. Ugotavljam, da bom čez dva meseca že študentka, da sem tako rekoč že odrasla, ampak jaz se ne počutim tako! Dvomim, da bom sploh kdaj zares odrasla. V srcu bom vedno ostala otročja, preprosta in naivna, čeprav se na zunaj to morda ne vidi, ker ta svet in način življenja od mene zahtevata resnost in odgovornost. Toda, če se vrnem k času, res se mi zdi, da nekam presneto hitro mineva! Nekaj bo že na tem. Slišala sem, da se čas zgošča, zato ga dojemamo povsem drugače kot so ga prejšnje generacije. Sicer si niti v sanjah ne predstavljam, kako naj bi to izledalo, namreč zgoščevanje časa, a to so pač druge dimenzije; vsega si mi ubogi ljudje res ne moremo predstavljati. Še posebno ob upoštevanju dejstva, da uporabljamo samo 10 % svojih možganov. Potemtakem smo še daleč prišli - kaj bi šele bilo, če bi svoje možgane uporabljali v celoti, tako kot se spodobi! Kdove ...

Danes sem očitno precej nagnjena k filozofiranju, ali, kot bi se izrazil moj brat, k filofiziranju. No, v bistvu sem k temu nagnjena neprestano, vsak trenutek svojega življenja, le da se mi ne da vedno teh filozofskih razglabljanj tudi zapisati, povedati ali kako drugače izraziti. Danes mi je celo uspelo. Saj je bil že čas, da kaj napišem semkaj ... Če pa komu preseda, pa naj ne bere ...  Saj vem, ta stavek bi morala napisati na začetku tega prispevka ...

1:15 PM - 8/9/2005 - comments {0} - post comment

MISEL TEDNA

Osnovna lastnost, ki toliko ljudem uniči življenje, je odlašanje.

1:49 PM - 8/8/2005 - comments {0} - post comment

Včasih se ulijejo

kot reka ki nima meja

Sploh ne vem čemu

zakaj

Kot da prihrumel bi val

večji kot ocean sam

Včasih ne moreš ustaviti

te gmote brzic

ki te očisti do dna

Kot vihar

ki ti najprej pretrese srce

ko odide

pa za sabo pusti

mir

mir

1:55 PM - 8/2/2005 - comments {0} - post comment

MISEL TEDNA

Zidanje gradov v oblakih nič ne stane, njihovo rušenje pa je zelo drago.

1:47 PM - 8/1/2005 - comments {0} - post comment

Kriza, že nekam dolgo se nisem oglasila tu gor. Hja, zgleda, da sem precej zaposlena z drugimi stvarmi. Trenutno imam polno skrbi okrog študentskih domov - v katere domove vse naj oddam prošnjo, zbiranje vseh tistih prilog, ki jih je treba poslati zraven ...

Drugače pa, zadnje dni je bilo prav božansko vroče. Piš pravega, pristnega poletja. To imam rada.

2:02 PM - 7/30/2005 - comments {0} - post comment

Sprejeta ...!!!

Ko sem se zjutraj zbudila, se mi še ni sanjalo, da bom prav danes izvedela. Mislila sem, da pred 1. avgustom ne bo nič. Nato pa vstanem, grem v kuhinjo, kjer mi mama pokaže kuverto zame, ki je prispela po pošti - s prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani! Kar prsti so se mi tresli, ko sem jo odpirala, ko sem jo le odprla, pa v svoji zmedenosti nekaj časa sploh nisem mogla najti tistega najpomembnejšega podatka - DA ali NE (no, ne piše dobesedno tako ). Potem pa, končno, zagledam in preberem: sprejeti ste na: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Primerjalna književnost in Ruski jezik in književnost. Skočila sem do stropa, mama me je objela ... In bila sem tako hepi, kot sem še vedno!  Tako krasno je, če si sprejet na točno tisti študij, ki si ga želiš. Še ena, mislim, da predzadnja skala, se je glasno žvenketajoč odkotalila z mojega srca. Ostaja še ena, precej zajetna: sprejem v študentski dom. Oddati moram prošnjo in cele kupe prilog in nekih dokazil, potem pa upati ... in čakati. Ah, če mi je do zdaj vse uspelo, mi bo pa tudi to, prmejduš da res!  Drži pesti, morebitni/-a bralec/-ka ...

1:26 PM - 7/25/2005 - comments {0} - post comment

MISEL TEDNA

Ne sanjaj svojega življenja, temveč živi svoje sanje!

1:24 PM - 7/25/2005 - comments {0} - post comment